Kljub uspehom z bioresonančno metodo za živali sem se tekom svojega dela večkrat spraševala, kako bi lažje pomagala tistim živalim, ki težko prenašajo vožnjo z avtomobilom, tistim ki so med terapijo kljub njeni nežnosti vseeno vznemirjene in težko mirujejo, mladičkom, ki jih zanima vse in še več, živalim, ki so ravno prestale operacijo in niso navdušene nad dodatnim prevažanjem, hojo, …
Zahvaljujoč zakonitostim kvantne fizike je ena od možnosti terapija na daljavo s pomočjo krvi. Vendar je pridobitev nekaj kapljic krvi njihovega ljubljenčka mnogim lastnikom predstavljalo težavo in tudi meni ni bilo v veselje prositi za »nepotrebno« pikanje. Razmišljala sem, s čim bi lahko kri nadomestila. Spomnila se na mnoge bioenergetike, reiki in druge terapevte, ki pomagajo svojim strankam na daljavo, preizkušala sem izvedbo terapije s pomočjo fotografije in bila navdušena nad rezultati. Že samo testiranje se mi je izkazalo za bolj poglobljeno, saj sem tačas bolj zbrana in osredotočena, sama terapija pa je po mojih izkušnjah učinkovitejša, saj je žival tačas v udobju svojega doma in kot del svoje vsakdanje rutine počiva. Tako postopka ne ovira stres, ki je bil ob srečanju v živo pogosto tako močan, da nisem mogla izvesti testiranja ali pa je bila skoraj celotna terapija usmerjena v umiritev trenutnega stresa (ker žival ne mara vožnje, jo zanimajo vonjave v prostoru, skozi okno sliši glasove ljudi ali psov, je karakterno izredno energična in težko pri miru, …) namesto da bi se lahko posvetili težavi, zaradi katere so se lastniki odločili za bioresonančno podporo. In ker telo lahko sprejme omejeno število podpornih frekvenc v eni terapiji, je bila žival zaradi stresa prikrajšana za vibracije, ki bi jih lahko sprejela, če bi bila mirna.
Tako da ja … morala sem si natočiti čistega vina in si priznati, da so moje terapije na daljavo uspešnejše, kakor v živo. Zelo sem vesela, da je moj pristop dobro sprejet in da ogromno ljudi razume delovanje vibracij, na čemer konec koncev temelji tudi klasična bioresonančna metoda.
Naj še poudarim, da zaradi izrednega dosega vibracij, kljub večji razdalji med menoj in živaljo, v bistvu ne gre za terapijo na daljavo – saj vibracija živali seže do mene, do drugega konca sveta, itd.
